„Форум“ - Интервју на министерот Јанакиески - 15.12.2006
 

Intervju: Mile Janakieski, minister za transport i vrski

 BITKATA SO KRIMINALOT NE E [MINKA

  Razgovaral: Igor MICEVSKI

 Nasproti glamurozniot PR na Vladata po povod stote dena, vo javnosta preovladuva vpe~atokot deka reformite  se gubat nekade vo mediumskiot marketing. Dali bi se soglasile so navodite deka posvetivte mnogu vnimanie na "stajlingot", zanemaruvaj}i ja su{tinata?

Vo izminatite 100 dena rabotevme makotrpno i po`rtvuvano bez nitu eden sloboden vikend- bez zapirawe, kon ostvaruvawe na proektite od Vladinata programa, za {to govorat dosega{nite rezultati. So toa zapo~navme nova dinamika na deluvawe koja odi vo nasoka na dosledno ispolnuvawe na interesite na gra|anite i podobruvaweto na nivniot sekojdneven `ivot. Ne se soglasuvam so Va{ite navodi deka sme posvetile mnogu vnimanie na "stajlingot" i deka sme ja zanemarile su{tinata. Naprotiv. Smetam deka dobar PR mo`e da se napravi samo vrz osnova na konkretni rezultati. Bez ne{to konkretno, nema ni za {to da se pravi promocija. Za samo tri meseci od konstituiraweto na Vladata nie uspeavme da gi zapo~neme i ve}e intenzivno rabotime na site proekti koi se odnesuvaat na resorot transport i vrski, a koi se predvideni so programata. Reformite se zapo~nati vo sekoja oblast, telekomunikaciite, `eleznicata, aviosoobra}ajot, transportot, sreduvawe na urbaniot haos koj go zateknavme.

 Sepak, postojat dosta nedoslednosti- mnozinstvoto gradona~alnici ne se zadovolni so trasferot na zemji{teto od centralno na lokalno nivo popusti li bea va{ite sredbi so gradona~alnicite?

Soglasno Zakonot za grade`no zemji{te so dr`avnoto grade`no zemji{te raspolaga dr`avata, odnosno Vladata bidej}i spored ~len 2 od Zakonot, grade`noto zemji{te e dobro od op{t interes i u`iva posebna za{tita. Zna~i, zakonski, op{tinite ne mo`at da raspolagaat so dr`avnoto zemji{te.

No, so cel da se sozdadat uslovi za zabrzan vlez na stranski investicii, isprativme dopis do gradona~alnicite so barawe da dostavat spisok na zainteresirani investitori koi {to pobarale da investiraat vo nivnata op{tina vo proekti koi se od golemo zna~ewe za razvojot na ekonomijata, koi po obrabotkata }e vlezat vo finalnata baza na relevantni informacii koj }e se razgleduva na koordinativniot sostanok na ministri za brzo i ednostavno sproveduvawe na barawata na zainteresiranite investitori.

Mo`am da ka`am deka sostanocite ne se zaludni i od dosega{nata sorabotka na Ministerstvoto za transport i vrski i lokalnata samouprava, ve}e proizleguvaat nekolku proekti.

Na primer...

Tuka e proektot za izgradba na mlekarnica so {vedski kapital vo op{tinata Ilinden, a vo tek se prezemawa na podgotvitelni aktivnosti za proektot “Son~ev grad” vo op{tinata Sopi{te, proektot za izgradba na golf igrali{te vo op{tinata Petrovec, izgradba na katna gara`a vo Prilep, {to samo ja potvrduva na{ata zalo`ba da im se otstapi zemji{teto na op{tinite za kapitalni proekti.

 Zo{to toga{ gradona~alnicite smetaat deka tokmu ministerstvoto go ko~i nivniot razvoj?

Vladata i Ministerstvoto za transport i vrski ne go ko~at razvojniot proces na op{tinite. Vladata odlu~i da gi plati starite dolgovi na osnovnite i srednite u~ili{ta, koi so procesot na decentralizacija gi nasledija op{tinite, dr`avata }e nabavi 30 avtobusi za osnovnite u~ili{ta vo ruralnite sredini za prevoz na u~enicite, }e se pomaga izgradbata na sportski sali i igrali{ta, kako i realizacijata na proektite za koi op{tinite imaat zainteresirani investitori. Vladata }e go sprovede proektot za kompjuterizacija na osnovnite i sredni u~ili{ta, a i so finansiski sredstva }e im pomaga na op{tinite da se spravat so protivzakonskite gradbi. 

 Vo va{eto portfolio, "crna damka" ostana direktoruvaweto so JP "Vodovod i kanalizacija". Navodniot kriminal tamu spored ~lenovi na gratkiot sovet ne e ba{ mal. Komentar?

Direktoruvaweto so Javnoto Pretprijatie "Vodovod i kanalizacija" ne go ~ustvuvam kako "crna damka" vo moeto portfolio, iako nekoj uporno toa saka da go nametne i da ja ubedi javnosta vo istoto.

Zagubite vo "Vodovod i kanalizacija" se napraveni kako posledica na neodgovornoto i nedoma}insko rabotewe na prethodnite direktori, pred moeto doa|awe vo septemvi 2005 godina.

 Istite izvori koi ja iznesoa ovaa afera rekoa deka va{ite argumenti, imeno deka dubiozata e napravena pred va{eto direktoruvawe, ne dr`at bidej}i toa obvinuvawe se odnesuva{e samo na raboteweto na pretprijatieto vo va{e vreme.

Postojat dva osnovi koi predizvikaa zaguba vo finansiskoto rabotewe vo 2005 godina. Prviot osnov e otpi{uvawe na stari neutu`eni i nenaplateni pobaruvawa od 2000 do 2003 god. {to e napraveno soglasno preporakite od renomiranata revizorska ku}a Diloit. Vtorata osnova e pogre{noto kni`ewe na amortizacijata na dve vodovodni mre`i vo 2003, 2004 i 2005 godina {to isto taka e edna od glavnite zabele{ki na revizorskata ku}a. Po odnos na prviot stav generirana e zaguba od okolu 192 milioni denari, a po odnos na vtorata osnova pove}e od 42 milioni denari. Zagubata soglasno so Odlukata na  Upravniot Odbor od 27 fevruari 2006 godina nazna~en od osnova~ot Grad Skopje e pokriena od revalorizacionite rezervi na Javnoto pretprijatie.

 Javnite pretprijatija se mnogu prigodna ~e{ma za neevidentirano finansirawe na partiite. Ja finansira{e li VMRO-DPMNE predizbornata kampawa preku parite od "Vodovod"? [to e so aferata "Republika"?

Makedonija e pravna dr`ava, vo koja postojat zakonski propisi. Ottuka, Agencijata "Republika" be{e izbrana na transparenten na~in, preku raspi{an javen povik na koj u~estvuvaa i drugi zainteresirani marketing agencii. Anga`iraweto na reklamnata agencija privle~e vnimanie za{to prv pat vo istorijata na ova Javno pretprijatie be{e sprovedena mediumska kampawa za podigawe na javnata svest za za{teda na voda i zgolemuvawe na naplatata na smetkite za voda koja be{e na isku~itelno nisko nivo.

 No ne dojde do zgolemena naplata na smetkite...

Dokumentacijata okolu anga`iraweto na marketing agencijata be{e dadena na uvid na gradona~alnikot i na Antikorupciskata komisija koi nemaa nikakvi zabele{ki vo odnos na sproveduvaweto na javniot povik. Agencijata “Republika” be{e anga`irana isklu~ivo za kampawata na Javnoto pretprijatie so cel kako {to rekov podigawe na  svesta na gra|anite vo {to od ovaa perspektiva smetam deka uspeavme.

 Kolku pari i od kade tie pari se prefrleni na “Republika” za kampawata?

Parite za anga`irawe na marketing agencijata bea predvideni vo Investicionata Programa na Javnoto pretprijatie, a otvoreniot povik za izbor na reklamna agencija be{e predviden vo Planot za javni nabavki. Soglasno ova, be{e raspi{an i tender.

 Zo{to ne gi tu`evte tie {to ve obvinuvaa za nepravilnosti vo javnoto pretprijatie? Va{ata nevinost taka mo`e{e da se doka`e.

Za site napravilnosti utvrdeni so revizorskiot ive{taj na Dr`avniot Zavod za revizija vo koj se konstatirani nepravilnosti vo procesot na javni nabavki vo pretprijatieto vo vreme koga Direktor be{e g-dinot Jane Cenev, kako i soglasno zabele{kite od izve{tajot na nezavisnata revizorska ku}a "Diloit", podnesovme pretstavka do Antikorupciskata Komisija za preispituvawe na odgovornosta na direktorite, kadri na LDP, koi toga{ rakovodele so ova pretprijatie. Isto taka, podnesov privatna tu`ba za iznesenite lagi na trojca sovetnici, za {to sudskite postapki se vo tek. 

 Ako za va{ata rabota vo "Vodovod" nema revizorski izve{taj, toga{ za proektot Nacionalna plate`na karti~ka sekako ima. Zo{to vo rabotata na NPK, kade {to vie bevte ~len na UO, ima{e tolku nepravilnosti?

Vo proektot NPK jas bev kus vremenski period. Znam deka za istiot ima{e nekolku revizorski izve{tai i site bea pozitivni. Smetam deka proektot na NPK e od golemo zna~ewe, bidej}i voveduvaweto na sistemot na ovaa karti~ka so svoeto funkcionirawe pridonesuva da se namali sivata ekonomija i da se obezbedi pogolema sigurnost na gra|anite pri izvr{uvaweto na pla}awata.

 Vie ste najbogatiot (ili eden od najbogatite spored prilo`eniot izve{taj za sopstvenosta) minister vo vladata. Kako go steknavte imotot (65 kvdraten stan i 200 kvadratna ku}a vo Skopje, 17 prioritetni akcii vo Komercijalna, 33 vo Stopanska, 68 prioritetni akcii vo firmata "Proluks" od Prilep? Koga gi kupivte akciite vo ovie dve makedonski banki? Kolkava e vrednosta na tie akcii?

Mojot imot e nasledstvo od mojot tatko, koj pak imotot vo najgolem del go nasledil od mojot dedo. Zna~i, se raboti za semejno nasledstvo koe se prenesuva od koleno na koleno.  

 Posle nekolkute grade`ni aferi izlezeni vo javnosta, mo`e li da ni otkriete do kade mo`e da o~ekuvame {irewe na ovaa lista?

Listata }e se {iri s? do posledniot slu~aj na nezakonski izgraden objekt. Listata po~na da se pravi od Gradot Skopje, koj kako metropola mora da bide primer za pravilno funkcionirawe na rabotite vo sferata na urbanizmot i grade`ni{tvoto za ostanatite op{tini. Nie sme ubedeni deka ne{to {to so godini se sozdavalo ne mo`e da se iskoreni vedna{, no zatoa vo kontinuitet }e rabotime na spre~uvawe na ovoj urbanisti~ki haos. Za site slu~ai e zapoznaeno javnoto obvinitelstvo i MVR prezemaat konkretni merki. Za involviranite vo slu~ajot so zgradata vo Gradskiot Park, sudot ve}e izre~e kazna zatvor. Vo tek e izrabotka na novi zakonski ramki so koi }e se ograni~at mo`nostite za eventualni zloupotrebi.

 Se ~ini deka po presudite za Poliksena od katastar i Ristevski, Vladata po~na od nekadeda go razmotuva klop~eto. No prethodnata garnitura na VMRO- DPMNE vo onoj moment koga treba{e da odgovaraat krupnite "yverki" (na primer Qub~o i Sne`ana Georgievski) "se povle~e", i ja pu{ti porane{nata direktorka na katastar (kaj koja sekako ima vina) kako "`rtven jarec". Dali se realni stravuvawata na javnosta deka povtorno }e imame nekolku `rtveni jarci, a krupnite kriminalci }e pre`iveat?

Nema da ima `rtveni jarci, tuku sekoj {to go prekr{il Zakonot, }e odgovara. Zapo~natata borba protiv kriminalot i korupcijata ne e kampawa na nekoj protiv nekogo, tuku dosledno sproveduvawe na Zakonite koi ne gi delat lu|eto po partiska, etni~ka ili nacionalna osnova. Na toj princip i nie rabotime. Najdobar primer e toa {to borbata so t.n. urbana mafija zapo~na tokmu od op{tinata koja ja vodi gradona~alnik koj dobil mandat blagodarenie na poddr{kata od mojata partija.

 Advokatot Tortevski go obvini ministerstvoto za reket, a vie najavivte tu`ba. Zo{to seu{te ne ste go tu`ele?

Do Osnovnoto Javno Obvinitelstvo podnesov krivi~na prijava protiv nepoznat storitel za storeno krivi~no delo barawe ili primawe potkup za da se utvrdi osnovanosta na somnevaweto iska`ano od advokatot Tortevski za eventualno storeno krivi~no delo.

So prezemaweto na ovoj ~ekor, ja potvrdivme na{ata namera za celosno rasvetluvawe na slu~ajot i im upativme javna poraka na site svesni ili nesvesni poddr`uva~i na urbanisti~kata mafija deka nema da podlegneme na nitu edna provokcija za navodno ne~esno rabotewe na Ministerstvoto.

Koj to~no vi se zakanuva{e pred eden mesec?

Site informacii za istragata mo`ete da gi pobarate od MVR.

 Kako mislevte da gi sankcionirate gradna~alnicite koi ne gi izvr{uvaat nalozite za urivawe?

Dr`avniot inspektorat za urbanizam i grade`ni{tvo vo sorabotka so nadle`nite institucii }e pokrene krivi~ni prijavi protiv onie gradona~alnici koi ne gi sproveduvale sopstvenite re{enija za urivawe na bespravno izgradenite objekti vo nivnite op{tini.

 Dali so toa ne se me{ate vo nadle`nosta na obvinitelstvoto, koe mora da go sprovede zakonot i krivi~no da gi goni gradona~lanicite koi ne postapuvaat po odlukite na sudovite?

Ne se me{ame vo nadle`nostite na Obvinitelstvoto, tuku postapuvame soglasno na na{ite ingerencii. Vrz osnova na zakonskoto pravo na nadzor na raboteweto na organite na op{tinite, Dr`avniot grade`en inspektorat dostavuva do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zapisnici za objekti za koi postoi osnovano somnenie za sproveduvawe na nezakonska postapka pri izdavaweto na dokumentacijata, vrz osnova na koi dokolku vo istragata se utvrdi somnevaweto, nadle`nite institucii pokrenuvaat i krivi~ni prijavi. 

 [to e so transformacija na JP za stanben i deloven prostor?

Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 21 noemvri 2006 godina donese Odluka za anga`irawe na konsultantski tim po pat na me|unaroden ograni~en povik za konsultantski uslugi za izrabotka na Studija so model i na~in na transformacija na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Makedonija.    

 Spored va{ite nastapi javnosta mo`e da dobie vpe~atok deka gradona~alnikot Kostovski e seriozen del od urbanisti~kata mafija. Komentar?

Slu~ajot "Kermes" ne treba da se poistovetuva so gradona~alnikot Kostovski. Ministerstvoto za transport i vrski, soglasno zakonskite nadle`nosti vr{i nadzor vrz raboteweto na site op{tini.

 No, "Kermes" be{e edna od pri~inite zo{to vie li~no gi zaladivte odnosite so Kostovski, a tokmu toj ve postavi na pozicijata direktor na “Vodovod”. Komentar?

Gradona~alnikot Kostovski dol`no go po~ituvam. Za vreme na vr{eweto na funkcijata direktor na "Vodovod i kanalizacija", redovno dostavuvav izve{tai za moeto rabotewe do nego kako gradona~alnik. Smetam deka poedni~eni slu~ai {to pretstavuvaat del od akcijata za sreduvawe na sostojbite vo grade`ni{tvoto, ne treba da bidat predmet na zaladuvawe na odnosite so poedinci, vklu~itelno i so gradona~alnikot Kostovski.

Na kraj, uveren sum deka }e uvidi deka ovaa aktivnost e pozitivna za gradona~alnicite.

 Koga nastana aferata so navodnata dubioza vo “Vodovod” Kostovski ve brane{e. No, sega po istata osnova ve napa|a? Zo{to nema sudska razre{nica na toj va{ spor?

Gradona~alnikot na Grad Skopje e toj {to gi imenuva i razre{uva direktorite na gradskite javni pretprijatija. Vo taa smisla, dokolku gradona~alnikot Kostovski smetal deka rabotam nedoma}inski i neodgovorno, mo`el da go iskoristi svoeto legitimno pravo da me razre{i od toga{nata funkcija direktor na "Vodovod i kanalizacija".

 Kako vie, kako minister, go tolkuvate apseweto na Rubin~o Zarevski?

Ovaa akcija ja sproveduva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i najdobro e  site pra{awa i komentari okolu ovoj slu~aj da gi pobarate od taa institucija.

 Kako mo`en motiv za apseweto be{e spomenata negovata visoka pozicija vo T-Mobile. To~ni li se navodite na del od javnosta, spored koi VMRO-DPMNE planira tamu da postavi nekoj "politi~ki popodoben" kadar? 

Spored informaciite koi se objaveni, somnevawata za Zarevski se deka ja zloupotrebil slu`benata dol`nost za vremeto na negovoto direktoruvawe so Fondot za zdravstvo. Od tamu ne gledam nikakva povrzanost so negovata sega{na pozicija. Smetam deka nadle`nite institucii vo Republika Makedonija treba da go rasvetlat slu~ajot, a sekoj koj go prekr{il Zakonot treba da odgovara.

 Kako }e go re{ite problemot so vleguvaweto na vtor fiksen operator. Toj bi moral da ja koristi ve}e postojnata mre`a, pa }e mora da ja iznajmuva ili pak bi trebalo da si napravi svoja mre`a {to }e mu gi zgolemi tro{ocite. [to e so reformite za spre~uvawe na monopolot vo ovaa sfera?

Ne postoi vleguvawe na vtor ili tret fiksen operator. Vo nasoka na liberalizacija na pazarot na fiksna telefonija, postojniot Zakon za elektronski komunikacii predviduva mo`nost zainteresiranite kompanii da sklu~at interkonekciski dogovori so postojniot fiksen operator. Praksa vo site Evropski zemji e alternativnite operatori da ja koristat mre`ata na postojnite. Skoro nikade ne se praktikuva noviot fiksen operator da gradi svoja sopstvena mre`a. Cenata za povrzuvawe na postojnata mre`a ja utvrduva Agencijata za elektronski komunikacii preku Dogovor za interkonekcija. Za taa cel, Vladata ? prepora~a na Agencijata za elektronski komunikacii do 20 dekemvri ovaa godina da gi namali cenite vo interkonekciskiot dogovor {to e pre~ka za vlez na novi fiksni operatori.

 A {to e so mobilnite operatori

Tretiot mobilen operator }e bide na{a realnost.

Vo odnos na konkurencijata vo mobilnata telefonija mo`am da ka`am deka rokot za podnesuvawe na ponudite od zainteresiranite kompanii po javniot povik za raspredelba na frekvencii za tret mobilen operator istekuva na 25 januari. Javnoto otvorawe na ponudite treba da se slu~i najkasno do 31 januari slednata godina.

Za da mo`e da profunkcionira noviot mobilen operator neophodno e Agencijata za elektronski komunikacii da go izraboti i donese i soodvetniot podzakonski akt za prenoslivost na broevite pome|u mobilnite operatori. Bidej}i Vladata se zalaga za celosna liberalizacija na pazarot na elektronski komunikacii i otstanuvawe na site pre~ki na toj pat, a prenoslivosta na broevite e pre~ka za vlezot na tretiot mobilen operator, Vladata i prepora~a na Agencijata pred startot so rabota na tretiot mobilen operator prakti~no da profunkcionira prenoslivosta na broevite, {to e zakonska obvrska na Agencijata. Vo sekoj slu~aj, toa {to Vladata go vetuva, se ispolnuva.

 Kolkav e interesot za davawe pod koncesija na Koridorite 8 i 10?

Izgradbata na ovie koridori  e me|u prioritetite vo na{ata programa. Za taa cel na 1 noemvri objavivme otvoren povik za anga`irawe na konsultantski tim za podgotovka na postapka za dodeluvawe na koncesija na del od patnata infrastruktura. Konsultantskiot tim }e ima zada~a da go definira predmetot na koncesijata, da izraboti predfizibiliti studija za ekonomska opravdanost, da predlo`i izmeni na postojnite zakoni so koi se regulira koncesioniraweto vo dra`avata. Se o~ekuva dogovorot so izbraniot konsultant da se sklu~i vo tekot na mart 2007 godina, a anga`manot na ponuduva~ot da trae najmnogu do 15 meseci.

Za Koridorot 8 o~ekuvame golema pomo{ od Italija, koja i dosega davala poddr{ka na procesot za negova izgradba.

Za Koridorot 10 na koordinativniot sostanok koj na 17 noemvri se odr`a vo Vladata postignavme konkreten dogovor za podgotovka i realizacija na proektnite aktivnosti. Obvrska za obezbeduvawe na potrebnata finansiska konstrukcija prezede i Gr~kata Vlada.

 Ima li vo IPA fondovite pari za ministerstvoto za transport ivrski?

Da. So kandidatskiot status na zemjata, pretpristapnata pomo{ }e se realizira preku pet komponenti na IPA - institucionalna nadgradba, prekugrani~na sorabotka, regionalen razvoj, razvoj na ~ove~ki resursi i delot za ruralen razvoj.  Poddr{kata opfatena so komponenta {to se odnesuva na  regionalen razvoj isklu~ivo se koncentrira na sektorite za transport i `ivotna sredina. Vo sektorot za transport, prvite tri godini, 80% od sredstvata od IPA fondovite }e bidat nameneti za izgradba na delnicata Demir- Kapija Udovo Smokvica vo dol`ina od 33 km.

 Ministerstvoto po~na postapka i za izbor na konsultanstki tim za izrabotka na studija za modernizacijata na aerodromite? Do kade se aktivnostite na toa pole?

Na tenderot za izbor na konsultantska ku}a koja }e ima zada~a da izraboti Studija, so koja }e se definira modelot za razvoj, da izvr{i podgotovka na tenderskata dokumentacija, so kriteriumi za procenka na ponudite, kako i da animira idni doma{ni i stranski me|unarodni investitori. Se o~ekuva dogovor so izbraniot konsultant da se sklu~i vo tekot na mart 2007 god., a anga`manot na ponuduva~ot da trae najmnogu do 12 meseci, odnosno {est meseci za izrabotka na Studijata, so model za razvoj na dvata  aerodroma, a vtorite {est meseci za podgotovka na tenderska dokumentacija, soglasno izbraniot model za razvoj na aerodromite.

 Vo koja nasoka se dvi`at reformite vo `eleznicata?

Vo ovoj moment ova pretprijatie  ne generira zagubi vo raboteweto, no

vkupnata sostojba vo `eleznicata e isklu~itelno te{ka. Zatoa, reformite se neophodni. Aktivnostite se prezemaat so zabrzana dinamika i se nadevam deka vo 2007 godina, sostojbata }e po~ne da se podobruva, se rabira ova e te`ok proces i rezultatite }e se dobijat po izvesen period, do toga{ }e treba da rabotime naporno.

 No, toj proces i onaka dolgo trae{e...

Sega, so strogo definirani rokovi }e treba da se napravi procenkata na kapitalot, sredstvata i vrabotenite na "Makedonski `eleznici",  po {to }e sledi izrabotka na delben bilans na ova pretprijatie, a vedna{ potoa Vladata na predlog na Ministerstvoto treba da gi usvoi Odlukite za osnovawe na JP za infrastruktura Makedonski `eleznici" i Akcionerskoto Dru{tvo za transport.

So izmenuvawata na Zakonot za `eleznicite, se predviduva  formirawe na nov Sektor za `eleznici vo ramkite na Ministerstvoto, koj }e prezeme nadle`nosti koi so postojniot zakon i bea dodeleni na Agencijata za `elezni~ki soobra}aj.




Назад Испрати на пријател Печати